Namenjena je parom, ki so se odločili za novo in drugačno pot njunega odnosa.


Običajno eden od partnerjev želi oziroma čuti potrebo po strokovni pomoči, drugi ne. Dobrodošlo je, če ta drugi le pride in sedi poleg svojega partnerja. Dobrodošlo je, če ta drugi le pride in sedi poleg svojega partnerja. Zaradi svoje ljubezni do njega. Pari prihajajo na terapijo največkrat zaradi odtujenega odnosa, še posebno po odhodu otrok od doma, zaradi stalnih in mučnih prepirov, zaradi neslišanosti v odnosu, zaradi zasvojenosti enega od partnerjev z alkoholom, pornografijo, nakupovanjem, delom in hazardom…


 

Pogosto je razlog za prihod na terapijo tudi neurejena spolnost, različni pogledi na vzgojo in neurejeni odnosi s starši, sorodniki. Na terapijah želimo vsakega posebej opogumiti, da si bosta zagotovila lepšo prihodnost. Zgodi se tudi, da par tik pred ločitvijo želi s pomočjo strokovnjaka pogledati, kaj se jima dogaja ali je odnos možno rešiti. Na terapijah jima želimo najprej ovrednotiti, povečati moč njunega odnosa, kjer lahko črpata moč za reševanje, spreminjanje sebe v njunem odnosu. Zagotovimo prostor poslušanja drug drugega, da se vsaj slišimo, kar je prva stopnja v resno reševanje njunih težav.


Ciklus terapij traja 12 srečanj po 50-55 min. Srečanja potekajo enkrat tedensko. Zelo je priporočljivo isti dan v tednu in ista ura. Po dvanajstih srečanjih sledi premor in po potrebi ponovimo ciklus. Cilj terapij je, da bosta zakonca/partnerja znala sama nagovoriti svoja težka čutenja, vzdušja, si jih v svojem odnosu priznati in jih skupaj reševati. Cilj je tudi, da bosta preko svojega nefunkcionalnega vedenja ugotovila, kje leži vzrok za čudno in boleče vedenje (npr. prepiri, sramotenje, odhod iz hiše, vpitje, mučno dokazovanje svoje moči, prevlade mnenja, besednega, lahko tudi fizičnega obračunavanja…)


Cena posamezne ure terapije je 60 EUR.

 

Za več informacij pišite na External link opens in new tab or windowjanez.logar@toplina.net  ali pokličite na 040 239 342.



IZJAVA UDELEŽENCEV

Ženska 45:


Željo po terapiji je imel najprej moj mož. Imela sva že tri otroke, pa ga je močno motilo, da prihajam z rekreacije, ki je zame kot za žejnega voda, zadovoljna, sproščena, zakaj nisem taka z njim. Najprej sem rekla, prav, pač ne bom več hodila na rekreacijo. Potem sem le spoznala, da je to kot tempirana bomba. Kdaj me je ob njem prav dušilo, stiskalo v prsih. Prebrala sva veliko knjig o osebni rasti, pa si tega pojava nisva znala razložiti. Prišla sva po pomoč. Na ta korak sem v najinem odnosu najbolj ponosna. Sprva sem hodila na terapije ob možu, misleč, da je to njegov problem in mu jaz pač pomagam, tako da sem zraven. Kasneje sem spoznala, da je ta problem tudi moj, da imam nekaj pri tem. Šele po več letih sem se opogumila in tudi sama šla na terapijo. Terapija je stopnica, da lahko nekaj premagaš, stopiš v drug prostor, kjer so dogodki, razgled in vse čisto drugačni. Boljši in lepši. To je odločitev partnerjev za nekaj novega, drugačnega. Res pa je, da se moraš s terapevtom ujeti. Veliko je ponudbe in ni nujno, da nam vsak ustreza. Dobro je vztrajati en cikel, ker čas naredi svoje. Če kljub temu nismo zadovoljni, moramo terapijo prekiniti in zamenjati terapevta. Kar pa ne pomeni, da bo nekdo drug zamahnil s čarobno paličico in odpravil najine težave. Terapevt je le vodnik, usmerjevalec, s katerim pa se morava razumeti, začutiti.