Čas za naju
Čas za naju
Vsako leto sva si vzela vsaj en vikend, da sva se odmaknila od domačega živžava. Letos sva bila (spet) na morju. Če me je včasih skrbelo, kako se mali otroci počutijo in kaj delajo s starimi starši in ostalimi varuhi, sem se tokrat občasno ukvarjal z mislijo, ali bo hiša še v enem kosu. Najstarejši (16) je (pričakovano) pripeljal domov prijatelje folkloriste in menda je po hiši odmevala domača glasba s harmoniko, kitaro in kontrabasom. Če se samo glasba, petje in najstniško veselje sprošča doma, je še dobro. Vsega pa verjetno ne vem. Še dobro, da smo na koncu vasi in da so imeli tudi sosedje praznovanje.
Velikokrat je ovira za najin oddih odločitev, čas ali denar, še večkrat pa naše notranje prepričanje, da se na morje hodi poleti ali pa kar je še huje, da si oddiha ne zaslužimo. Občasno zamenjati prostor, hrano in posteljo, je zelo blagodejno za naše telo, dušo in duha.
Zakonci/partnerji z majhnimi oz. odraščajočimi otroci si moramo skoraj dati v koledar, kdaj si bomo vzeli čas zase in za naju. Najboljše je, če nam to postane ritual, ki je namenjen samo nama in kjer se zavestno ne pogovarjava le o denarju, otrocih, starših, prijateljih, politiki…Za vzdrževanje teh ritualov je potrebno veliko discipline. Vendar sadovi prihajajo zagotovo, čeprav počasi.
Vikend paketi so pa sploh dobrodošli. Eden izmed dejavnikov kakovosti zakonskega/partnerskega odnosa je tudi skupaj preživeti čas. Seveda čas, ki ga najprej medsebojno uskladiva in se odločiva, da se bova takrat imela lepo. Midva skoraj vedno v takšne dneve vključiva kolesarjenje po stranskih poteh. Tam je veliko preprostih ljudi in vsaj jaz rad poslušam življenjske zgodbe drugih. Ne glede na prevozno sredstvo, se nama je dogajalo, da sva se na takšnih dnevih skregala. Običajno za nepomembne stvari. Recimo, da z leti zorimo in ne mečemo več svoje energije v nepotrebne prepire. Zato je ob skupnem času, ki si ga nameniva najmanj toliko pomembna odločitev, da si ne bova pokvarila vikend paketa ob čudoviti istrski obali. In, da se je bolje pogovarjati o veselju zaradi skupnega bivanja, kot pa se obtoževati, kaj je nekje nekoč bilo. Ne vem zakaj, morda morje, nam omehča vpogled vase in pripravljenost sprejeti samega sebe in poslušati drugega človeka. Dodatna korist je pa še, ko si zadamo cilje, ki jim bom sledil do naslednjega skupnega vikenda. Naj bodo to cilji, ki povečujejo mojo iskrenost in odkritosrčnost. To je balzam za psihični prostor, ki si ga skupaj ustvarjava♥