Članki

V svoji vnemi govorite, da niti ne moremo priti do besede. Če že ne kritizirate, delite nasvete, kot bi mi bili stari pet let.

Še pred 50. leti je bila to grešna in nemogoča misel. Ženske, največkrat v vlogi mame in žene, so morale postoriti vse in čisto vse kar je zahtevalo življenje.

Bolj je pomembna razlika ali jezo potlačimo ali jo upamo in smemo izražati. Problem pri moških in ženskah ni zdrava jeza, temveč tista, ki je ne obvladujemo.

Zakonci/partnerji z majhnimi oz. odraščajočimi otroci si moramo skoraj dati v koledar, kdaj si bomo vzeli čas zase in za naju.

Ko se zakonsko/partnersko zadovoljstvo zmanjša, se partnerja včasih odločita še za enega otroka, ki naj bi rešil njuno vezo. Takšni odločitvi nujno sledi razočaranje, saj otroci nimajo moči, da bi...

Za zakonski oz. partnerski odnos so včasih rekli potrpi. Imeli so cel kup prepovedanih tem pogovora, saj bo minilo, »kovter« vse pokrije, to se ne govori, so rekli.

Nekako še razumemo, da nas je strah pred osamljenostjo. Ravno zaradi tega strahu mnogi ostajajo v zakonskem/partnerskem odnosu, čeprav z njim niso preveč zadovoljni. Vendar pravijo, raje potrpim, da...

Tema, ki nas vedno privlači in vzbuja v nas najrazličnejše odzive: veselje ali razočaranje, zanimanje ali odpor, radost ali gnus, smeh ali sram, vzhičenost ali zaničevanje, nasmihanje ali čudenje…

To je ena izmed štirih najbolj pogostih tem, o katerih se zakonci prepiramo.

Če na hitro pogledamo v zgodovino prisotnosti naših očetov v naših družinah, lahko ugotovimo, da je bil to pravzaprav vedno problem.

Njena sitnoba in njegov stalni trud zanjo. To je sicer lepo, ne bo pa rešilo njenega nezadovoljstva.

Fizično nasilje je bilo prisotno v preteklosti, je sedaj in žal ga ne bo moč izkoreniniti tudi v prihodnje.

Pogosto rečemo, da nas najbolj povezujejo otroci. Moški in ženska skupaj nadaljujeta rod.

Prepiri so v naših zakonih oz. partnerstvih sestavni del skupnega življenja.

Največkrat označujemo zakon v zrelih letih, ko so se otroci osamosvojili in smo stopili v pokoj.

Ne morem ti povedati, kako zelo si želim tvoje bližine.

Kar daš, to dobiš. Nekako smo se navadili, da je bolje prejemati kot pa dajati.

Najbolj pomembna oseba v našem življenju je ženska, ki nas je rodila. In hkrati smo mi, otroci, najbolj pomembni zanjo – če je vse prav.

Do pojava maminih sinkotov, največkrat pride, ker mama ni uspela regulitati lastnega čustvenega sveta na primeren način.

Postala sem zahtevnejša. Leta, ki nama še sledijo, želim preživeti srečno. Želim se postarati s teboj.

Pravi, da ima rad svojo ženo. Vendar ne ve, kaj se z njo pogovarjati. Dokler še sili v vas, vas sprašuje, »vam najeda in nabija«, je še dobro.

»Rad pogledam lepe ženske«, »Ni kaj, ta je prava lepotica«, »Preprosto mi je prijetno z njim se pogovarjati«, »Vau pravi macho… V naši kulturi hitro zaključimo, da so to grešne misli.

Moški se pogosto jezijo na politiko, gospodarstvo, svetovne razmere, ženske bolj ob živce spravljajo možovi, otroci, sosedje, sodelavci, ki niso takšni kot so se one zamislile.

Joj, kako sta »bedna«. Prava dva siromaka sta. Nosita se kot dva pava. Pogovarjata se o politiki, podjetjih, denarju ...

V vseh letih najinega skupnega življenja se je veliko spremenilo. Komaj se še spominjam najine zaljubljenosti ...