On pravi: »Rad pogledam lepe ženske«, »Ni kaj, ta je prava lepotica«, »Kako se ne bi čudil temu lepemu telesu«, »Pravzaprav mi ni všeč le ženska s katero sva si obljubila zvestobo«. Neka dama (z nasmeškom) pove: »Drugi moški mi je všeč. Ob njem se sprostim in smejim«, »Glej ga glej, prava izrezana lepota moškosti«, »Preprosto mi je prijetno z njim se pogovarjati«, »Vau pravi macho…


V naši kulturi hitro zaključimo, da so to grešne misli, občutki in besede. Vedeti moramo, da večino misli in čustev v prvem trenutku ne moremo kontrolirati, saj so to avtomatski in zelo hitri (biološki) procesi v nas. Ne moremo zanikati lepote s soncem obsijanega Grintovca, lepote ko se prvi sočni žarki poljubljajo s Karavankami, ne moremo zanikati čudovitosti Goriških Brd ali »krasna si bistra hči planin«…Tako tudi ne moremo zanikati lepote moškega in ženskega telesa. To je del narave in kar je lepo, priznajmo, je pač lepo. Ni vprašanje ali želimo ali ne želimo, da so nam nekateri ljudje bolj ali manj všeč. Še enkrat zapišimo: prvih misli in čustev, ki se nam porajajo ob ljudeh ne moremo kontrolirati, druge pa že lahko. Zato je pomembno, kaj mi kot razumska bitja ali mi ki smo obljubili zvestobo, naredimo v nadaljevanju.


Neizogibno nam bodo nekateri bolj všeč. Neizogibno imamo moč, kako bomo ukrepali. Najbolje da te prijetne valove in vibracije opazimo, sprejmemo in jih pustimo oditi naprej. Kot so prišli, bodo tudi odšli. Nezdravo je, ko si teh naravnih zakonitosti ne priznamo. Tako prvi od partnerjev prične doživljati krivdo, ker mu je drugi všeč, drugi partner pa bo postal nerazumno ljubosumen. Seveda ni dobro, ko se nekdo prične spogledovati z mano in jaz pričnem v tem uživati. Enako ni dobro, ko se zalotim v čustveno-seksualnem fantaziranju izven veze z mojo partnerico. To je znak, da je v najini zvezi nekaj hudo narobe.


Privlačnost (ne spogledovanje), o kateri pišemo, sproži neka prijetna občutja. Ni zdravo, da jih zatremo. Pustimo jih naj gredo kot so prišli. Tako jim odvzamemo moč nadaljnjega razvoja. Če jih zatremo, zatremo del sebe, saj so moja. Žal bo del mene izginil tudi v intimnem odnosu z osebo, ki jo imam najrajši. Kadar jih bomo zatrli, jim bomo dali moč in nam bodo pričela diktirati naša vedenja. Pričeli jih bomo projicirati v partnerja. Npr. ne upamo si priznati, da nam je všeč nek moški, doma pa bomo moža obtoževali, da gleda za drugimi ženskami.


S parterjem sva si dala obljubo zvestobe. Vendar obljubo za moja dejanja – to je tisto kar lahko kontroliram. Sicer pa se o privlačnosti do drugih oseb nasprotnega spola pogovorimo s svojo ženo, možem, partnerjem, partnerko. Če nama je uspelo narediti dober odnos, bova oba razumela, da je to le privlačnost in ne intimnost. Ta pripada le nama, zato se potrudiva in poskrbiva za naju.