Terapevtski proces VIII: Lastnosti psihe

Prejšnji teden smo zaključili, da čustva lahko delno in začasno uravnavamo z razumom.

6. Notranjetelesni občutki pa so izven dosega razuma. Ko se spomnimo hudih dogodkov ali ko nekaj neprijetnega doživljamo, se nam avtomatsko, brez naše volje, začne čudno oglašati naše telo – srh po celem telesu, mravljinci, kepa v želodcu, otrdeli vrat, zategnjene mišice, vrtoglavica, drget, zamegljen vid, tesnoba v prsih … Čeprav jih ne razumemo, živijo v našem telesu in najbolj nesmiselno jih je odganjati.

7. Vsi ti notranjetelesni občutki so stari in so del naše zgodovine. Celo več, lahko so del prejšnjih rodov in samo živijo v nas. To pomeni, da v nas živi nekaj, kar ni naše. Zakaj?

8. Ko je ustvarjeno čustvo neizživeto, nepriznano, nespoštovano, gre v naše telo – to neozaveščeno čustvo začne živeti svoje življenje. To življenje potlačenih čustev je daleč od razuma in tako se začne oblikovati naša podzavest.

9. Potlačena čustva imajo svoje življenje in njih nič ne zanima, ali smo mi srečni ali nesrečni. Tam so in skupaj s podzavestjo nam diktirajo tempo našega življenja.

10. Lastnost našega notranjega sveta (skupaj čustva in telesni občutki) je tudi, da nima časa. Ko je ustvarjeno, živi naprej, dokler se mi zavestno ne odločimo, da se soočimo z njim. Nima ure, nima minut, le dan in noč čaka, da nas boleče opozori nase.

11. In te naše čustvene bombe v nas ne reagirajo na stanje na TRR-ju in na premoženje. Vsaj nekaj, kar je pravično na tem svetu, kajne. Vsi smo na istem: bogati in revni, beli in črni, škofje in verniki, politiki in volivci, moški in ženske, delavci in direktorji …

Približno tako se vrti ta naš notranji svet. Manj pomembno je, da sem prebral kakšno knjigo s področja psihologije, bolj pomembno je, da vse napisano izhaja iz moje 10-letne klinične prakse. To mi pripovedujejo ljudje, jaz samo zapišem.

12. Mi smo del narave. Naš notranji svet je del narave in podvržen naravnim zakonitostim. Lahko se pretvarjamo, da jih ni, vendar kljub temu delujejo. Podobno kot če vržemo kamen v zrak in čakamo, da ne bo padel dol. Vendar naravni zakon gravitacije deluje in pade dol. Podobno je tudi v našem notranjem svetu.

Narava vedno teži k ozdravitvi našega razbolelega notranjega sveta. Naše telo se po poškodbi samo zdravi. Brez te sposobnosti so zdravniki nemočni. Tudi naša psiha se želi sama ozdraviti oziroma naša narava želi (samo)ozdravitev – tudi če se mi razumsko upiramo. Primer: na Jelovici je viden kamnolom. Ko bodo nehali kopati pesek, bo čez pet let že mah, čez 30 let grmovje in čez 200 let bodo rasle smreke kot nekoč. Torej narava želi sama sebe ozdraviti. Narava želi isto storiti človeku, le mi se upiramo. V naslednji kolumni bomo najprej razložili, kako nesmelo se obnaša človek do samega sebe in kako modro deluje narava.