Ideja, da morava vse uskladiti, vse predebatirati, vse drug drugemu v podrobnosti razložiti in drug drugega v celoti vedno in povsod razumeti, je utopična in neizvedljiva.


To je mit o večni in povsod prisotni idealni ljubezni med idealnim moškim in idealno žensko. To preprosto ne gre. In zato ni nič narobe, če pustimo nekatere probleme nerešene. Celo srečno poročeni, ki vztrajajo v zvezi zelo dolgo časa, povedo, da imajo nerešene nekatere manjše probleme. In da se o nepomembnostih kregajo celo življenje – dokler se ne naveličata in dopustita drug drugemu svobodo. Če so to malenkosti, je še najbolje, da se ob dejanjih mojega zakonca nasmehnem, ne pa da se jezim leta in leta, ker ona npr. zlije v kavo zelo veliko mleka, jaz pa zelo malo. Ali, ona rada kolesari v lepih oprijetih kolesarskih dresih (tudi pri 35° C), jaz pa v plapojočih širokih majicah. To je nepomembno. Ni nam treba spreminjati zakonca, da bi ga ljubili. Vlaganje energije v reševanje nepomembnih razhajanj je neproduktivno. Nekatere bitke preprosto niso vredne spopadov. Naj živi vsak svoj svet malenkosti. Ko je starejšega moža žena prepričevala, da je stvar taka in taka, ji je mirno odgovoril, da ima prav (čeprav je vedel, da nima). Čez par dni mu je priznala, da se je zmotila. In gospod ji je odgovoril: »Ja, spet imaš prav«. Kjer imamo urejen odnos, se ob takšnih spodrsljajih skupaj nasmejemo, kjer ga nimamo, je to povod za slabo voljo, jezo, zaničevanje, komentiranje, poneumljanje drug drugega…Tega ne rabimo.


Zaradi iskrenosti včasih lahko dopustimo, da naše besede zabolijo. Dame imajo več opravka s frizuro. Naredijo si novo, celo ekstravagantno, čudno, vendar po zadnji modi. Nato smo vprašani za mnenje. Če iskreno povemo, da nam ni všeč, smo iskreni in nismo odgovorni za njeno slabo voljo, predvsem jezo. Bolje je, da je mož iskren, prijatelji večkrat radi ustrežejo in niso iskreni. Sama se nato odloči ali bo popravila ali ne. Mnogi partnerji niso iskreni, celo lažejo, da bi jo osrečili. Vendar je iskrenost več vredna kot pa trud, da se vedno dobro počutimo. Najmanj pa je potrebno, da bi lagal in ne bil iskren pred človekom, ki ga imam rad. Moški pa tudi včasih moška dela naredimo slabo. In iskrena kritika žene nam je v pomoč. Tako se bomo naslednjič bolje odrezali ali pa se bomo vsaj bolj potrudili.


Ni se nam treba truditi, da se bo partner dobro počutil. To bo on naredil sam. Mi poskrbimo zase in za mojo iskrenost v odnosu, kar bo povečalo zaupanje med nama. To je osnova za dolgoročno ljubezen, tudi če kdaj zaboli. Iskreni smo, ker si želimo, da se bo drugi odločil izboljšati del sebe. Naj postane iskrenost most med nama in nič ni narobe, če na ta most pošljemo spoštljivo kritiko. Jo bomo sprejeli kot priložnost ali bomo igrali užaljenega fantka ali punčko?